Si za leseno žlico?

Saša Vučina
Letos mi je pripadla čast, da sem od prijatelja, ki živi v neprimerno večjem sožitju z naravo kot večina ljudi, dobil v dar tri lesene žlice. Oblika, ki je ni mogoče prezreti.
Nekatere stvari so nam že tako samoumevne, da sploh ne pomislimo več kako so narejene. Naprimer žlica. Začetki žlice so se po wikipedijinih zapisih začeli v Indiji, uporabljali pa naj bi jo že starodavni Egipčani.
V večini primerov se je začelo z lupinami iz narave, oklepi in ohišji živali, kasneje iz lesa in kovine. Srebrne in bronaste so se v Evropi pojavile pri Grkih in Rimljanih.

Letos mi je pripadla čast, da sem od prijatelja, ki živi v neprimerno večjem sožitju z naravo kot večina ljudi, dobil v dar tri lesene žlice. Za vsakega ena pravi. In žlico sem takoj preizkusil.  Na začetku malo nenavaden kosmat okus lesa deluje nezaupljivo ... a po nekaj grižljajih sem se tako navdušil, da je bilo veselje. Po nekaj dneh uporabe se je žlica čudovito unesla, postala je še bolj gladka, prijetna na otip tako v roki kot v ustih. Poleg naravnega materiala pa fascinira mehka, enostavna oblika, ki kar kliče po otipu. (Robi hvala ti za žlice)



Tukaj je vmesna še izjava dobre prijateljice, ki se je udeležila delavnice kjer so izdelovali leseni pribor: "Izdelava žlic je krasna, ampak naporna. Kar sem sicer ugotovila šele zvečer, ko so me začele strašansko boleti mišice na podlakteh, da mi jih moral prijatelj masirati z rožmarinovim oljem in še potem sem komaj sploh lahko prijela zobno ščetko v roke … Sicer je pa tole žličarstvo pravi trening prisotnosti. Tako noter padeš, da je kar težko verjeti."





Primer noža in žličke iz oljčnega lesa. Prodajajo jih v specializiranih darilnih prodajalnah. A zanimivo, da še vedno raje primem za tisto "Robijevo" žlico, kot pa tole, ki je bila kupljena.

Če bi tudi vi želeli imeti avtohtono pohorsko z dušo izrezljano žlico, pa ni orodja, časa, volje ali lesa za izdelavo, pokličite in dogovorimo se lahko za naročilo pri izdelovalcu.
{ zanimivo }   [ 2 komentarja ]